Tokratni primorski derbi ni dal zmagovalca. Po 40 minutah igre sta si ekipi razdelili po točko. Zagotovo so z remijem lahko bolj zadovoljni v gostujočem taboru. Oplast je namreč tekmo že izgubljal z dve proti nič, obakrat je za Bronxe zadel Zajc. V tem obdobju bi gostje lahko prejeli še vsaj zadetek ali dva; poleg lepih priložnosti so Bronxi namreč zastreljali tudi eno 10 metrovko. Namesto tega so ob izteku prvega polčasa nenadejano celo zadeli. Zadetek Oplasta je bil plod zares (ne) srečnih okoliščin. Bronxi so namreč odvzeli žogo in zdrveli v kontro. Zajc je prišel v čisto pozicijo za strel in, ko je udaril proti vratom se je od nekje znašla noga gostujočega igralca. Blokirana žoga se je od telesa drugega igralca Oplasta odbila naravnost v njihov proti napad, katerega je zaključil Laharnar.

Drugi polčas je bil manj kakovosten od prvega. Domači so jalovo napadali vendar so stežka prebijali gostujočo strnjeno obrambo. Gostje kljub zaostanku niso kazali večje želje po napadalnih akcijah. Le občasno so zaigrali z vratarjem v polju vendar je to delovalo bolj kot zastraševanje rumeno modrih, saj je večino akcij zaključil kar njihov vratar s streli z velike razdalje. V drugem delu igre je goste krasila tudi nespecifična igra dolgih žog od vratarja v konico napada, ki pa tudi ni prinesla večjega efekta. Še najbolj se je gostom izplačalo konstantno simuliranje prekrškov, katerim je predvsem sodnik pri tribuni pridno nasedal in s tem dvigal pritisk domačem občinstvu. Namesto, da bi s kakšnim rumenim kartonom preprečil to padavico po igrišču se je obnašal kot, da je sodnik pri baletu. Za vsak najmanjši kontakt je domače kaznoval s prekrškom in tako jih je mrtvev hladen napiskal 6 ter s tem omogočil, da so gostje prišli do kazenskega strela in obenem izenačenja.

V zadnjih štirih minutah zadetkov ni bilo več tako, da se je primorski derbi končal z izenačenim izzidom.